Oktobra 1972 je čartersko letalo z urugvajsko ragbi ekipo, njihovimi prijatelji in družinskimi člani strmoglavilo v enem izmed najbolj krutih okolij na Zemlji – s snegom prekritem gorovju Andi. Sledila je pretresljiva zgodba o preživetju navkljub majhnim možnostim, ki je tako nenavadna, da nas še danes pretresa. Od 45 potnikov jih je preživelo le 16, a tudi ti so plačali ogromno ceno. Zgodbo ponovno obravnavamo v dokumentarni seriji – Preživeli: Letalska nesreča v Andih, ki bo premierno predvajana na programu Viasat Explore, in sicer od 20. oktobra ob 22.00 dalje. V treh ganljivih epizodah preživeli doživeto in s pretresljivimi podrobnostmi pripovedujejo o svoji preizkušnji. Podali se bomo v osrčje ene najbolj izjemnih in drznih zgodb o preživetju v 20. stoletju.

Ujeti v mrazu: Nesreča in posledice

13. oktobra 1972 se je let 571 urugvajske letalske družbe, ki je prevažal ragbi ekipo Old Christians Club, zaradi slabih vremenskih razmer in navigacijskih napak končal tako, da je letalo strmoglavilo v Andih. Letalo je strmoglavilo na oddaljenem ledeniku, na več kot 3600 metrih nadmorske višine, na kraju, ki je tako oddaljen, da se je reševanje zdelo nemogoče. Preživeli so se znašli v enem najbolj krutih okolij na svetu, kjer temperatura ponoči pade krepko pod ničlo. Brez zimskih oblačil in z minimalnimi zalogami hrane so imeli le malo upanja.

To, kar je po nesreči ostalo od letala, je nudilo skromno zavetje. Preživeli so si razdelili hrano, ki so jo našli – nekaj čokolad in nekaj steklenic vina – vendar je kmalu postalo jasno, da te zaloge ne bodo zadoščale. Iskalci so 11 dni preiskovali regijo, nato pa odnehali, saj so napačno domnevali, da v tako neprijaznem okolju nihče ni mogel preživeti nesreče.

Soočanje z nepredstavljivim

Dnevi so se vlekli, lakota in sovražno okolje pa sta terjala svoj smrtni davek. Preživeli so se znašli pred nepredstavljivo dilemo: umreti od lakote ali se hraniti s truplih svojih mrtvih prijateljev, saj druge rešitve ni bilo videti, zaradi lakote pa so bili popolnoma izčrpani. V enem najbolj strašljivih razkritij nesreče v Andih so sprejeli odločitev, da bodo jedli zamrznjena telesa tistih, ki so umrli v nesreči.

Vztrajnost v spopadu s kruto naravo

Preživeli so se več kot dva meseca borili z nizkimi temperaturami, lakoto in psihičnim trpljenjem. Narava je bila neizprosna, plazovi so občasno zasipali ostanke letala in terjali še več življenj. Več ljudi je bilo podhlajenih, saj so bili zaradi poškodb nekateri nepokretni.

20. decembra 1972, po več kot dveh mesecih nepredstavljivega trpljenja, je svet končno izvedel za

preživele. Reševalna ekipa, ki sta jo vodila Parrado in Canessa, je dosegla kraj nesreče in 14 preživelih z letalom prepeljala na varno. Njihova neverjetna vztrajnost in odločnost, ki so jo pokazali, sta pritegnili svetovno pozornost, njihova zgodba pa je postala simbol človeške odpornosti in je danes ena najbolj znanih zgodb o preživetju v sodobni zgodovini. Dokumentarna serija Preživeli: Letalska nesreča v Andih osvetljuje to neverjetno preizkušnjo s še nikoli videnimi posnetki in osebnimi pričevanji tistih, ki so nočno moro preživeli. Dokumentarna serija na podlagi pretresljivih pričevanj preživelih pripoveduje pravo zgodbo o njihovem junaštvu v preizkušnji, ki je postala znana kot »čudež v Andih«.

„Viralna letala“ je naslov britanske dokumentarne serije, ki na fascinanten način združuje svet letalstva in sodobne tehnologije. Oddaja, ki si jo lahko ogledate na Viasat Explore, vas bo popeljala na letala, ki vsak dan v nebo dvignejo osem milijonov ljudi. Številni med njimi s svojimi telefoni in kamerami nenehno snemajo svoja doživetja – tudi najbolj dramatične trenutke. Ti posnetki na spletu in družbenih omrežjih pogosto postanejo viralni. Serija prikazuje številne ganljive, pa tudi nepredstavljivo smešne trenutke, in jih analizira z znanstvenega vidika.

Letalske nesreče: statistični podatki in večje nesreče

Čeprav je letalski promet statistično najvarnejši način prevoza, se letalske nesreče še vedno dogajajo in vzbujajo ogromno čustev. Leta 2022 je bilo po vsem svetu zabeleženih 34 letalskih nesreč in več od njih se je končalo tragično. Kljub napredni tehnologiji in strogim varnostnim predpisom obstajajo številni dejavniki, ki lahko privedejo do nesreče, kot so: človeška napaka, mehanske okvare, neugodne vremenske razmere ali tehnične težave.

Nekaj najodmevnejših letalskih nesreč v zgodovini:

Nesreča letala Pan Am Flight 103 (1988) nad Lockerbiejem na Škotskem, ko je na letalu eksplodirala bomba, pri čemer je umrlo 270 ljudi.

Nesreča letala MH370 družbe Malaysia Airlines (2014), ko je letalo izginilo z radarjev nad Indijskim oceanom, razbitin pa še vedno niso odkrili. 

Nesreča letala 123 družbe Japan Airlines (1985), najbolj tragična nesreča v zgodovini letalstva, v kateri je umrlo 520 od 524 ljudi na krovu.

Črna skrinjica: ključ do razrešitve letalskih skrivnosti

Eden od ključnih elementov pri raziskovanju vzrokov letalskih nesreč je tako imenovana „črna skrinjica“. Čeprav njeno ime nakazuje na temno barvo, so črne skrinjice običajno oranžne, da jih je lažje najti. Izumil jo je Avstralec David Warren, ki je v 50. letih prejšnjega stoletja razvil prvi zapisovalnik podatkov o letu (Flight Data Recorder – FDR) in zapisovalnik pogovorov v pilotski kabini (Cockpit Voice Recorder – CVR). Črna skrinjica beleži ključne informacije o parametrih leta, pogovorih pilota, zvokih v pilotski kabini in celo delovanju elektronskih sistemov, kar omogoča podrobno analizo dogodkov ob nesreči.

Sodobna tehnologija in varnost na letalu

Sodobna letala so opremljena z naprednimi tehnologijami, ki zagotavljajo največjo varnost potnikov. Avtomatski pilot, sistemi za zaznavanje turbulence oz. sistemi za dekompresijo v kabini so le nekatere od varnostnih funkcij. Poleg tega letala nenehno spremljajo centri za nadzor letenja, ki lahko zagotovijo usmerjanje in pomoč v izrednih razmerah. Sodobni materiali, ki se uporabljajo pri gradnji letal, kot so ogljikova vlakna in titan, zagotavljajo večjo trdnost in strukturno varnost.

Vloga stevardes in stevardov pri zagotavljanju varnosti

Čeprav stevardese in stevarde pogosto povezujemo predvsem s streženjem potnikom, je njihova vloga pri zagotavljanju varnosti ključna. Oni so tisti, ki zagotavljajo varnostna navodila pred poletom, se odzivajo na nevarnosti in pomagajo potnikom v izrednih razmerah. V primeru nesreče ali turbulence so usposobljeni za pomirjanje potnikov in tudi za nudenje prve pomoči. Njihova naloga je tudi, da se povežejo s piloti in se hitro odzovejo na vse nepričakovane razmere.

Kaj se najpogosteje pokvari v letalu?

Čeprav so letala med tehnološko najnaprednejšimi stroji na svetu, lahko pride do mehanskih okvar. Najpogostejše težave so okvare motorja, težave z elektroniko v letalu, dekompresija v kabini in napake v hidravličnih sistemih, ki so odgovorni za nadzor letala. Veliko teh okvar je mogoče odpraviti med letom z naprednimi diagnostičnimi sistemi in izkušenimi piloti.

„Viralna letala“ – oddaja, vredna ogleda

Serijo „Viralna letala“ si morajo ogledati vsi ljubitelji potovanj, tehnologije in zanimivih resničnih zgodb. Podoživite najbolj dramatične trenutke na letalih, oglejte si, kako je videti pristanek v sili, posnet v živo, in spoznajte, kako delujejo tehnologije, ki zagotavljajo vašo varnost v zraku. Vsaka epizoda vsebuje nove vznemirljive posnetke, ki so analizirani z znanstvenega vidika in pojasnjujejo, kaj se je v resnici zgodilo.

Se sprašujete, kaj boste gledali ob nedeljskih večerih, ki prihajajo? Serija “Viralna letala” je najboljša nova televizijska oddaja, ki si jo enostavno morate ogledati. Premierna epizoda bo na sporedu v nedeljo, 20. oktobra, ob 21.00, nadaljnje epizode pa bodo sledile vsako nedeljo ob 21.00.

Pridružite se gledalcem po vsem svetu, ki so že odkrili fascinantni svet letalstva v seriji, polni akcije, vznemirjenja in resničnih dogodkov.

Če iščete edinstveno televizijsko oddajo, ki bo poskrbela za vznemirjenje in znanje, si morate pogledati serijo Gozdarski titani na Viasat Explore. Ta kanadska dokumentarna serija iz leta 2023 ogledalce popelje v središče divjine Britanske Kolumbije, kjer se štiri podjetja za sečnjo soočajo z ekstremnimi vremenskimi razmerami in zahtevnim terenom, da bi etično upravljala z enim najpomembnejših kanadskih naravnih virov.

Britanska Kolumbija – dežela robustness lepote

Britanska Kolumbija je kanadska provincia na zahodni obali Severne Amerike, ki na zahodu meji na Tihi ocean, na jugu ne Združene države Amerike, na severu pa na Aljasku in ozemlje Jukon. Provinca je izjemen kraj z raznoliko pokrajino, ki vključuje veličastne gorske verige, goste deževne gozdove, razgibane obale, jezera, reke ter prostrane ravnine.

Britanska Kolumbija ima raznolikost podnebje, od zmernega morskega podnebja na območju otoka Vancouver do subarktičnega podnebja v severnih delih pokrajine, zato je idealna lokacija za snemanje pustolovščin na prostem, kot dokazuje serija Gozdarski titani. To je tudi območje velikega zgodovinskega pomena – v 19. stoletju je bilo ključno v času zlate mrzlice, zdaj pa je ena od gospodarsko in naravno najpomembnejših kanadskih regij.

V Britanski Kolumbiji živi več kot 5 milijonov ljudi, od tega večina v mestih, kot so Vancouver, Victoria in Kelowna. Hkrati je pokrajina izjemno gozdnata – kar 75 % njenega ozemlja pokrivajo gozdovi, zato je zelo pomembna za gozdarsko industrijo.

Ekstremni delovni pogoji v Britanski Kolumbiji

Serija „Gozdarski titani“ prikazuje, kako zahtevna je lahko sečnja v tako težkih razmerah. Gledalica bodo video, kako se ekipe delavcev soočajo z ekstremnimi vremenskimi razmerami – od močnega dežja in megle do ledenih snežnih zametov.

Delo drvarjev je eden najnevarnejših poklicev na svetu. Vsak dan so izpostavljeni padcem, možnosti pristanka pod debli podrtih dreves ter poškodbam zaradi težke opreme in nevarnega terena. Poleg tega se morajo drvarji v Britanski Kolumbiji spopadati z nepredvidljivimi vremenskimi razmerami, kot so snežni viharji in močan dež ali vročina, kar še poveča tveganje za nesreče.

Štiri podjetja, ena misija – novi izzivi v vsaki epizodi

Dokumentarna serija se osredotoča na delo štirih lesarskih podjetij: Integrated Operations, Peters Contract Logging, Duz Cho Logging in Freya Logging. Vsako od teh podjetij deluje na svojem območju in se sooča z edinstvenimi izzivi, a vsa imajo enak cilj – etično gospodarjenje z gozdom in pridobivanje lesa na okolju prijazen način.

Družba Integrated Operations v času deževne zimske sezone deluje na zahodni obali otoka Vancouver. Zaradi močnega dežja in megle se zgodi, da dva delavca, spuščena s helikopterja, obtičita na hribu. Kako se bosta spopadla s to težko situacijo?

Ekipa podjetja Peters Contract Logging v južnem delu province premika svoj 40 let star žerjav z vrvjo na novo lokacijo, vendar zaradi vrste mehanskih težav ne morejo začeti z delom. Jim bo uspelo premagati ovire?

Podjetje Duz Cho Logging ima le nekaj dni časa, da zaključi zimsko sečnjo, preden spomladanska odjuga uniči cesto. Velikanska luknja v tleh ustavi proizvodnjo in povzroči kaos. Ali lahko ekipa najde način, da nadaljnje z delom?

Sredi poletja podjetje Integrated Operations prehaja v zadnjo fazo svojega delovanja: na velikansko barko naloži štiri milijone dolarjev vreden les. Bo šlo vse po načrtu?

Po dvomesečnem premoru se Freya Logging vrača na poletno sečišče, ki bo morda zaprto zaradi požara. Žal pa visokotehnološki stroji povzročajo težave. Ali bodo lahko nadaljevali z delom?

Nevarnosti in ekstremni pogoji – kakšno je delo drvarja v Britanski Kolumbiji?

Delo drvarjev je zahtevno in prinaša številne nevarnosti. Poleg težkih vremenskih razmer se morajo delavci spopadati s tehničnimi težavami, kot so okvare strojev ali poškodovani mostovi. Zaradi tveganj, povezanih s tem poklicem, je vsak snemalni dan serije podoben akcijskemu filmu – poln napetosti, dramatičnih preobratov in izzivov, ki zahtevajo hitre odločitve.

Kljub tem težavam gozdarski delavci v Britanski Kolumbiji svojega poklica ne bi zamenjali za nič na svetu. Zanje sečnja ni le delo, temveč strast, ki jo lahko primerjamo z ekstremnimi pustolovščinami na prostem. Vsak dan je nov izziv in vsak uspeh prinaša veliko zadovoljstvo.

Etično gospodarjenje z gozdovi in skrb za okolje

Kljub težavam gozdarska podjetja v Britanski Kolumbiji uporabljajo družbeno odgovorne prakse, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje. S sodobno tehnologijo in strogimi predpisi si ta podjetja prizadevajo za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, pri čemer skrbijo za obnovo gozdov in zaščito habitatov divjih živali.

Serija „Gozdarski titani“ prikazuje, kako se ta podjetja spopadajo z izzivi dela v ekosistemu, polnem biotske raznovrstnosti in spreminjajočih se podnebnih razmer. Ob ogledu njihovih prizadevanj lahko spoznate, kako si lesna industrija prizadeva biti okolju prijaznejša, hkrati pa podpira lokalne skupnosti.

Ne zamudite! „Gozdarski titani“ – oddaja, polna vznemirjenja, pustolovščin in prvinskega boja z naravo

Če vas navdušujejo pustolovski dokumentarni filmi in uživate v razburljivih zgodbah o ljudeh, ki se vsak dan soočajo z ekstremnimi izzivi, potem je ta serija za vas. Oddaja „Gozdarski titani“ je več kot le dokumentarec – je zgodba o odločnosti, strasti in trdem delu v enem najlepših in hkrati za bivanje najtežavnejših krajev na svetu.

Premiera prve epizode bo v ponedeljek, 7. oktobra, ob 22.00 na Viasat Explore. Nadaljnje premierne epizode si lahko ogledate ob delavnikih ob 22:00. Ne zamudite priložnosti za ogled najboljše nove televizijske oddaje o izjemnih ljudeh in njihovih neverjetnih pustolovščinah!

Nagrajeni raziskovalec in filmski ustvarjalec Reza Pakravan se podaja na neznana in pogosto nevarna območja, da bi odkril skrivnosti mogočnega Arabskega polotoka. Na poti se Reza sooča z izjemnimi fizičnimi izzivi, ki mu kljub temu ne preprečijo raziskovanja starodavnih skrivnosti, medtem ko išče izginjajoče vrste in načine življenja ter odkriva osupljive kraje, kamor človeška noga skoraj nikoli ne stopi. Reza in njegova ekipa preizkušajo tradicionalne tehnike preživetja, medtem ko potujejo preko nekdanjega vojnega območja, polnega min, v iskanju izmuzljivega perzijskega oziroma anatolskega leoparda. Na poti se spustijo v neraziskan kanjon, da bi našli dokaze o prvih ljudeh, poleg tega pa se podajo tudi na nevarno odpravo s posebnimi kolesi skozi ‘prepovedano’ gorsko kraljestvo Neom.

Ta režiser in pisatelj nas v šestih epizodah oddaje “Skrite meje: Arabija” vodi skozi kanjone v Amanu in Savdski Arabiji, skozi gore iraškega Kurdistana, popelje nas v Oman, enega najbolj sušnih krajev na Zemlji, predstavi nam skrivnostne dugonge v Bahrajnu … in še veliko več.

Reza Pakravan se ponaša z zavidanja vredno in bogato kariero raziskovalca

Je član Kraljevega geografskega društva in prejemnik nagrade »Scientific Exploration Society«. Njegovi dokumentarni filmi, predavanja in knjige občinstvo popeljejo na njegova epska potovanja v nekatere najbolj oddaljene kraje na svetu. Postal je prva oseba v sodobni zgodovini, ki je prepotovala celotno Afriko od zahoda proti vzhodu skozi regijo Sahel. Rezina stalna želja po avanturah mu je prinesla Guinnessov rekord za prečkanje Sahare s kolesom. Svoje meje vzdržljivosti je še naprej premikal, ko je s kolesom prepotoval dolžino planeta od severa proti jugu v rekordnem času 102 dni, na poti dolgih 11.000 milj. Trenutno je Reza cenjen sodelavec revij “The Outdoor Journal” in “Travel Africa Magazine” ter častni član Društva za znanstveno raziskovanje.

Premierno vsak delavnik od ponedeljka, 16. septembra, ob 21.00

Deveta sezona “Avstralskih lovcev na zlato” na kanalu Viasat Explore ni le dokumentarec, ampak prava resničnostna serija, polna čustev in pustolovščin. Oddaja bo gledalce ponovno popeljala na fascinantne odprave, kjer je v ospredju iskanje zlata. Ta avstralska dokumentarna serija prikazuje življenje in delo osmih edinstvenih ekip v različnih predelih Avstralije, od hladnih Avstralskih Alp do vročih puščav v regiji Pilbara.

Med lovom na bogastvo, ki jim lahko spremeni življenje, neustrašni iskalci zlata prenašajo močne nalive in peščene nevihte ter se spopadajo z okvarami strojev in izčrpavajočim delom pod neusmiljenim avstralskim soncem. Borijo se tudi s tatovi, ki jim kradejo dragoceno kovino. Cena zlata je dosegla rekordne vrednosti, zato konkurenca še nikoli ni bila tako huda. V tej sezoni se “Avstralski lovci na zlato” soočajo z ekstremnimi finančnimi pritiski, povezanimi z delom – videli bomo, kako ti vplivajo na odnose v ekipi in kako se ekipe spopadajo s konkurenčnimi ekipami.

Iskalci zlata v lovu na zaklad

V posameznih epizodah devete sezone lahko občudujemo raznolike dogodivščine in izzive, s katerimi se soočajo junaki:

Neville Perry se vrača, da bi zaključil nedokončane posle.

Salty in Alan se med lovom na zlato odpravljata na območje največje monokline na svetu.

Ethan West je prisiljen sam voditi ekipo Poseidon Crew po hudi poškodbi.

Jacqui in Andrew se soočata z nevarnimi divjimi živalmi v džungli.

Justin in Chloe uporabljata helikopterje za iskanje zlata v divjini Zahodne Avstralije.

Kat izgubi pisarniško delo in se pridruži Brettu, s katerim ustanovita novo ekipo The Brumbies.

Ekipa Poseidon Crew v zvezni državi Viktorija se sooča z novimi nesrečami.

Heli Hunters se spopadajo z nevarnostmi, povezanimi z letenjem s helikopterji.

Vsaka epizoda je polna pustolovščin na odročnih krajih, ekstremnih pogojev in tehnoloških izzivov, povezanih z iskanjem zlata.

Fascinantna dejstva o zlatu in njegovih iskalcih

Zlato, ki že stoletja simbolizira bogastvo in moč, ima izjemno zgodovino in z njim povezana fascinantna dejstva od nekdaj privlačijo tako iskalce zakladov kot znanstvenike. Sledi nekaj zanimivosti o zlatu in njegovih iskalcih:

Največja najdba zlata
Največji samorodek zlata, znan kot “Welcome Stranger”, sta 5. februarja 1869 odkrila John Deason in Richard Oates v Moliagulu v zvezni državi Viktorija v Avstraliji. Tehtal je približno 72 kilogramov (159 funtov) in po taljenju je dal 71 kilogramov (156 funtov) čistega zlata. Ta najdba še danes velja za največji samorodek zlata na svetu.

Zlati rudniki po svetu
Na svetu obstaja približno 3.000 aktivnih rudnikov zlata. Največ jih je na Kitajskem, v Avstraliji, Rusiji in v Združenih državah Amerike. Zlati rudniki so locirani tako na površju kot tudi pod zemljo, pridobivanje zlata pa je zapleten in drag proces, ki zahteva napredno tehnologijo in težko opremo.

Proces pridobivanja zlata
Pridobivanje zlata je zapleten proces, ki zahteva napredno opremo in tehnologijo. Iskalci zlata uporabljajo detektorje kovin, buldožerje, drobilce in celo helikopterje, da bi locirali in pridobili zlato iz zemlje. Pridobivanje zlata je fizično zahtevno in pogosto nevarno delo, ki poteka v ekstremnih vremenskih in terenskih pogojih.

Zgodovina zlate mrzlice
Najbolj znane zlate mrzlice so se zgodile v 19. stoletju. Kalifornijska zlata mrzlica se je začela leta 1848, ko je James W. Marshall odkril zlato v reki American v Kaliforniji. V nekaj letih je na tisoče ljudi prišlo v Kalifornijo v iskanju bogastva. Podobne zlate mrzlice so se zgodile v Avstraliji, Kanadi (Klondike) in v Južni Afriki.

Zlato v kulturi in umetnosti
Zlato že stoletja navdihuje umetnike in obrtnike. V starem Egiptu je zlato veljalo za kovino bogov,  uporabljali pa so ga za izdelavo zakladov, nakita ter sarkofagov faraonov. Zlati zakladi, kot je maska Tutankamona, so med najbolj dragocenimi arheološkimi najdbami na svetu. V novodobni umetnosti ima zlato prav tako pomembno vlogo, saj simbolizira luksuz in prestiž.

Sodobno iskanje zlata
Sodobno iskanje zlata ni le delo, ampak tudi strast. V številnih državah po svetu organizirajo odprave, v katerih sodelujejo tako profesionalni iskalci kot tudi amaterji. Tehnologija, kot so sodobni detektorji kovin in orodja za geolokacijo, močno olajšuje iskanje zlata, vendar to ne spremeni dejstva, da gre za delo, ki zahteva odločnost, potrpežljivost in pogum.

Zlato kot investicija
Zlato je vedno veljalo za varno naložbo. V času gospodarskih in političnih kriz se investitorji pogosto obračajo k zlatu, da bi zaščitili svoje premoženje. Cena zlata je zelo nestanovitna, vendar dolgoročno zlato običajno ohranja svojo vrednost, kar ga dela za privlačno naložbo.

Ekstremni pogoji dela iskalcev
Iskalci zlata se soočajo z ekstremnimi delovnimi pogoji. Visoke temperature, mrzle noči, divje živali in težek teren so le nekateri izzivi, s katerimi se morajo spoprijeti. V mnogih primerih to delo zahteva veliko fizične moči, tehničnega znanja in hitrega odločanja v kriznih situacijah.

Prihodnost pridobivanja zlata
Tehnologija se nenehno razvija, nova geološka odkritja pa lahko spremenijo način pridobivanja zlata. Uvajanje avtomatizacije in dronov bi lahko revolucioniralo industrijo, jo naredilo bolj učinkovito in varnejšo za delavce.

Pripravi se na zlate pustolovščine
“Avstralski lovci na zlato” niso le dokumentarec, ampak prava resničnostna serija, ki gledalce popelje v središče zlate mrzlice. Spremljajte “Avstralske lovce na zlato” na kanalu Viasat Explore in doživite razburljive pustolovščine, tehnološke inovacije in izjemna odkritja. Vsaka epizoda je nova odprava, polna izzivov in vznemirjenja, ki bo zagotovo pritegnila vsakega ljubitelja iskanja zakladov in fascinantnega sveta zlata.

Ne zamudite priložnosti, da vidite, kako se te neustrašne ekipe spopadajo z ekstremnimi pogoji in se borijo za svoje sanje na avstralskih zlatih poljih. Vklopite Viasat Explore in se pridružite zlati mrzlici!

Družina Curzel se v drugi sezoni oddaje loti dveh gromozanskih projektov, ki preizkušata njihovo spretnost in vzdržljivost. Najprej morajo prenoviti starodavni bivak Carlo Buffa di Perrero na Monte Cristallu – zgodovinsko strukturo, ugnezdeno v skalah, iz obdobja 1. svetovne vojne. Nato se morajo preseliti na gradbišče Capanna Piz Fassa na vrhu Piz Boè, kjer se soočajo s pomanjkanjem vode in s snežnimi nevihtami. Krmarijo skozi različne izzive, vključno s prenovo stolpa na gradu Arco in z gradnjo nove savne, kjer so kulisa sicer osupljivi gorski razgledi, vendar je tu izjemno pomembno tudi ohranjanje vodnih virov in okolja.

Spremljajte to pogumno ekipo mizarjev, ki bo obnovila dve veličastni stavbi in se pri tem soočala z novimi problemi. Ta šestdelna razburljiva resničnostna oddaja je od 14. julija dalje na sporedu ob nedeljah ob 22.00. 

Alpski bivak

Sezona se začne z zapleteno nalogo v obliki obnove bivaka ‘Buffa di Perrero’ na gori Monte Cristallo v izredno nepredvidljivem vremenu.

Caldonazzo in Cortina

Giovanni in Paolo se že takoj ob začetku obnovitvenih del na gori Monte Cristallo soočata z logističnimi izzivi. S pomočjo še ene skupine mizarjev morajo zbrati ves potreben material.

Predstavitev bivaka

Brata Curzel in njuna ekipa so pred najzahtevnejšo zaključno fazo obnove, pri čemer jim na pomoč priskočijo okrepitve.

Capanna Fassa

Brata Curzel tokrat obiščeta kočo Capanna Fassa. Padajoče temperature in prihajajoči sneg poskrbita za nevarne razmere, zato bo treba pohiteti z gradnjo novih vodnih rezervoarjev in zavetišča.

Vse višje in višje

Brata Curzel zaključujeta še zadnje projekte v sezoni. Ekipi se pridruži Giovannijeva hči, arhitektka Danielle. Skupaj zgradijo skladišče pri koči Cima d’Asta in izpolnijo željo v obliki savne.

Maščevanje Curzlovih žena

Brata Curzel za konec sezone zgradita panoramsko savno na zahtevo njunih žena in dokončata še svoje zadnje projekte. Sledi počitek in nabiranje moči za prihodnje izzive.

 Še bolj razburljiva in še bolj bogata s poslovno-družinskimi dogodivščinami!

Resničnostni šov “Veliki les” se v drugi sezoni vrača z novimi dogodivščinami in izzivi. Serija prikazuje nevarno delo drvarja in lastnika žage Kevina Wenstoba ter njegove ekipe, ki po svojih najboljših močeh ohranjajo družinsko žago in svoj edinstven življenjski slog. Kevin Wenstob se skupaj z ženo Sarah, sinom Erikom in zaupanja vrednim delavcem Colemanom Willnerjem sooča s težkimi razmerami in nepričakovanimi ovirami, ki jih prinaša življenje na otoku Vancouver.

Otok Vancouver – Zeleni otok

Otok Vancouver, ki se nahaja na zahodni obali Kanade, je kraj izjemne lepote in surovega podnebja. Obkrožen je s Tihim oceanom in ima raznoliko pokrajino, od gorskih vrhov do gostih deževnih gozdov in slikovitih obal. Podnebje na otoku je zmerno, s hladnimi zimami in blagimi poletji, zato je dežela idealna za gojenje najboljših drevesnih vrst, kot je na primer rdeča cedra.

Težave s pomanjkanjem lesa

V drugi sezoni se Kevin sooča z velikimi izzivi. Da bi žaga lahko delovala in ne bi izgubila strank, potrebuje velike količine rdeče cedre – ene najboljših vrst lesa na svetu. Žal je bila zima na otoku Vancouver izjemno huda in Kevinovo zemljišče je še vedno prekrito s snegom, kar otežuje sečnjo. Zato se mora Kevin odpraviti na morje, da bi pobral hlode cedre, odvržene na obali otoka. To je nevarno opravilo, ki zahteva veliko odločnosti in spretnosti.

Ekstremni delovni pogoji

Delo drvarja na otoku Vancouver ni le boj s časom, temveč tudi z naravnimi silami. Kevin in njegova ekipa se s starimi, zarjavelimi čolni odpravijo za lovom za lesom na oddaljena območja otoka Alberni. To je tekma s časom: na voljo imajo le šestnajst tednov, da posekajo dovolj lesa za poplačilo milijonske kazni, ki jim jo je naložila kanadska vlada, ker so pustili les na stari parceli. Bodo zmogli rešiti ta izziv?

Kevinova ekipa

V težkih časih se Kevin vedno znova lahko zanese na podporo svoje ekipe. Njegova žena Sarah Fleming ni le njegova življenjska sopotnica, temveč tudi nepogrešljiva članica ekipe, ki pomaga pri načrtovanju in logistiki. Sin Erik je mlad, a že izkušen drvar, ki nadaljuje družinsko tradicijo. Coleman Willner, Kevinova desna roka, pa je neprecenljiva podpora, na katero se Wenstobovi lahko vedno zanesejo.

Epizode, nabite s čustvi

Druga sezona serije “Veliki les” je polna razburljivih dogodkov. Kevinu zmanjka rdeče cedre, saj je njegova parcela še vedno prekrita s snegom. Lesar se odpravi na morje, da bi pobral hlode, ki so bili odvrženi na obalo, hkrati pa se sooča z vladno kaznijo. V oddajah, ki sledijo, poskušajo Kevin in njegova posadka zbrati še več hlodov okoli preliva Alberni, medtem ko Sarah načrtuje presenečenje za Kevinov rojstni dan. Ko umre dolgoletni delavec v žagi, se pojavi vprašanje, kdo ga bo uspel nadomestiti. Kevin na svoji parceli skuša pridobiti čim več rdeče cedre, Sarah pa pomaga pri pogozdovanju in prepriča Kevina, da za stranko iz Kalifornije izdela mizo po naročilu.

Ali ste vedeli, da rdeča cedra z otoka Vancouver velja za eno najboljših vrst lesa na svetu? Zaradi svojih edinstvenih lastnosti je les rdeče cedre zelo cenjen v gradbeništvu in obrti. Lesarji, kot je Kevin Wenstob, morajo pogosto delati v ekstremnih vremenskih razmerah, njihovo delo pa ne zahteva le fizične moči, temveč tudi natančnost ter poznavanje dreves in terena. Sečnja je proces, ki se začne s skrbnim načrtovanjem in konča s prevozom hlodov do žage, kjer jih predelajo v visokokakovostne deske in tramove.

Ali bodo Kevin in njegova ekipa zmogli premagati izzive, ki jih prinaša življenje na otoku? Jim bo uspelo pridobiti dovolj lesa, da bodo lahko odplačali vladno kazen in ohranili žago v obratovanju? Odgovore na ta vprašanja poiščite v drugi sezoni serije “Veliki les”. Premiera bo to nedeljo, 7. julija, ob 22.00 na programu Viasat Explore.

Pripravite se na razburljive pustolovščine, nepričakovane preobrate in zanimive zgodbe iz življenja drvarjev na otoku Vancouver!

Dva dobra prijatelja, popotniški trnkar Ali Hamidi in upokojeni nogometaš Premier lige Bobby Zamora, prav tako navdušen ribič, se odpravita v tujino na svojo drugo ribiško turnejo. Tokrat ju pot vodi v Španijo in Francijo. Fanta obiščeta nekaj najbolj znanih in najlepših ribolovnih krajev v Španiji in Franciji, na poti pa premagujeta težke ribiške misije. Lovita na vseh mogočih mestih, od oddaljenih, ogromnih divjih jezer do priljubljenih komercialnih ribiških počitniških krajev. Tam ju čakajo vse vrste rib, saj se lotita voda, kjer se skrivajo 90-kilski ogromni jesetri, več kot 35 kg težki orjaški krapi, redke, 18-kilske iberske mrene, smuči in japonski krapi. Oddaja je preplet vsega najboljšega, kar ponuja ribolov – od tekmovanja, tehničnih ribolovnih nasvetov do cele palete neverjetnih rib.

Španija

Ali Hamidi in Bobby Zamora se podata na novo čezoceansko turnejo v Španijo, kjer bosta v divji reki lovila redke iberijske mrene in orjaške kraljeve krape v jezeru, ki so ga zgradili Rimljani. Na drugi etapi ribiške turneje Ali in Bobby lovita velike divje krape, ščuke in izmuzljive iberijske mrene na dobro poznanem jezeru Orellana v Španiji.

Francija

Ali in Bobby se tokrat udeležita tekmovanja v lovu na pisane japonske krape v Franciji, kasneje pa ju čaka še lov na orjaške kraljeve krape na jezeru Le Prunet. V zadnji etapi turneje Ali in Bobby obiščeta ribiški kamp Iktus v Franciji, kjer želita vpričo potapljača in podvodnih kamer uloviti velike jesetre in rekordno velike krape.

Pokol v Wacu je eden najbolj strašljivih in tragičnih dogodkov v novejši ameriški zgodovini, pretresljiva zgodba o verskem zanosu, vladnem posredovanju in nazadnje katastrofalni izgubi življenj.

Leta 1993 je med 28. februarjem in 19. aprilom v Teksasu potekalo zloglasno obleganje Waca, med katerim je življenje izgubilo 82 članov skrajne verske sekte, imenovane Branch Davidians. Svet je z nejevero in grozo opazoval novinarje in novinarske ekipe, ki so se zgrinjali na prizorišče in v živo poročali o dogajanju. V novem dvodelnem dokumentarnem filmu Waco: Zamolčane zgodbe, ki bo premierno predvajan 26. junija ob 22.00 na programu Viasat Explore, se intimne in čustvene zgodbe žrtev prepletajo s pričevanji njihovih bližnjih in nekaterih preživelih, od katerih so mnogi spregovorili prvič. Toda kaj se je v resnici dogajalo znotraj teh zidov in kaj je pripeljalo do takšne katastrofe?

Branch Davidians je bila verska skupina, ustanovljena leta 1955. Verjeli so, da se bliža apokalipsa in drugi prihod Jezusa Kristusa. Sekta je imela svoj sedež v mestu Waco v Teksasu in po besedah prebivalcev so bili nenavadni, zelo verni, a dobri ljudje. Tako je bilo dokler skupine ni prevzel mladenič z imenom David Koresh in jo dvignil na povsem novo raven. Prepričan je bil, da je prerok in poskušal zbrati čim več privržencev – ljudi, ki so si želeli le občutka pripadnosti in pomembnosti. In ubogali so ga v vsem, kar je rekel. Bilo je skoraj kot pranje možganov.

Med člani skupine je razveljavil vse zakonske zveze, spal je s številnimi ženskami, nekatere je tudi posilil, številne pa so bile mladoletnice. Razglašal je, da ima vsaj 140 žena in da je oče vsaj ducata otrok. Njega in njegove privržence so sumili tudi kopičenja nezakonitega orožja. Po navedbah preživelih se je pripravljal na vojno z zunanjim svetom, ki ga je imenoval Babilon. Urad za alkohol, tobak in strelno orožje (ATF) se je s sekto začel ukvarjati po naključju: družba UPS je sporočila, da se je paket, ki naj bi ga dostavili v Waco, odprl in je bil poln ročnih granat.

Urad ATF je začel sekto preiskovati in po tem, ko so zbrali dovolj dokazov, so se odločili za racijo v kompleksu. Vendar so davidijanci vedeli, kaj se pripravlja, saj je novinar, ki je bil obveščen o raciji, vprašal za pot poštarja, ki je bil po naključju Koreshov svak. Prednost presenečenja je bila izgubljena in ko so 28. februarja prišli agenti ATF, so jih pričakali oboroženi privrženci sekte. Seveda nihče ne priznava, da je streljal prvi, a do silovitega streljanja, v katerem so umrli štirje agenti ATF in šest pripadnikov sekte, je nedvomno prišlo. Pripadnikom urada ATF ni uspelo vstopiti v kompleks, zato je moral posredovati FBI in začeti pogajanja za dosego kompromisa s Koreshovo sekto, ki se je zabarikadirala v glavni stavbi kompleksa, v kateri so bile tudi ženske in otroci.

FBI se je skušal s Koreshom pogajati kar 51 dni. V tem času so se obrnili na britanske specialne enote SAS, ki so jim svetovale o različnih vidikih operacije, vključno s taktiko in pogajalskimi strategijami. FBI je uporabljal tudi taktike psihološke vojne, ki so vključevale predvajanje glasne glasbe, nočno osvetljevanje kompleksa in predvajanje posnetkov vznemirljivih zvokov v upanju, da bodo prepričali davidijance, naj se predajo.

Več o temačni zapuščini Davida Koresha in pokolu v Wacu izveste v dokumentarni seriji Waco: zamolčane zgodbe – le na programu Viasat Explore.

8. Sezona – premierno od sobote, 18. maja, ob 21.00

Prijatelja in kolega ribiča, Tom Dove in Neil Spooner, se vračata z 8. sezono krapovskih pustolovščin s celega sveta. Tokrat lovita na dveh celinah, njun prvi obisk pa je izjemno priljubljena destinacija krapovskih nebes na Hrvaškem, kjer v jezeru Zajarki na obrobju Zagreba lovita krape, težje od 40 kilogramov. Nato odletita v Južno Afriko, kjer morata loviti z razdalj, ki daleč presegajo dosedanje in pri tem uporabita kar čolne, na katere namestita opremo – vse to pod žgočim afriškim soncem. V zadnjih dveh epizodah sezone Tom in Neil preživita nekaj kakovostnega časa na severu Francije ob dveh bližnjih jezerih, Lac du Der-Chantecoq in Gigantica Road Lake. Običajno se fantje med ribolovom radi družijo, pri zadnjem jezeru pa se Tom in Neil ločita ter lovita na nasprotnih straneh jezera.

In kaj se bo navdušenima lovcema na krape v osmi sezoni dogajalo?

Hrvaška

Hrvaška je dom številnih krapov, vključno z nekaterimi največjimi primerki te vrste. Za lov na krape zato ni boljšega prizorišča kot je jezero Zajarki na obrobju Zagreba.

Južna Afrika

Neil in Tom se tokrat spopadeta s krapi in hkrati s skrajnimi vremenskimi razmerami, ko obiščeta veliko divje jezero v Južni Afriki.

Jezero Gigantica, Francija

Tom in Neil obiščeta slavno jezero Gigantica v Franciji. Običajno ribarita skupaj, a to pot se bosta ločila in ribarila na nasprotnih straneh jezera.

Jezero Der-Chantecoq, Francija

Tu se Neil in Tom spopadeta s svojim največjim izzivom v Franciji. Njuna tarča je orjaški navadni krap, ki so ga nazadnje ujeli leta 2021 in sicer je primerek tehtal kar 47 kilogramov.

Italijanski Dolomiti predstavljajo impresivno kuliso nove serije, ki prihaja na Viasat Explore: “Visokogorski mizarji”.

Ni lahko preživeti od ponedeljka do petka – že ko te besede izreče navaden delavec v nekem najbolj običajnem podjetju, se lahko z njimi poistovetimo. Kaj šele, če tovrstna izpoved pride iz ust inženirjev, ki v italijanskih Dolomitih opravljajo najtežja gradbena dela. Protagonisti oddaje “Visokogorski mizarji” morajo dnevno raziskovati človeški nogi nedostopna območja, ves čas slediti novostim v svetu gorskega inženirstva in poznati alpsko vreme bolje kot lasten žep. Njihova gradbena dela v visokogorju so pravo inženirsko čudo.

Družinsko podjetje v osrčju italijanskih Dolomitov

Serija “Visokogorski mizarji” nas popelje v spektakularen svet družinskega podjetja Legno House. Skozi oddajo dobimo edinstven vpogled v izzive bratov Curzel, Giovannija in Paola, ter njune ekipe več kot ducata zaposlenih.

Oddaja “Visokogorski mizarji” se dogaja v osrčju italijanskih Dolomitov, svetu, v katerem imajo imajo vsak centimeter, kilogram in vsaka minuta dvojni pomen: za skupino moških, ki so si izbrali precej nenavaden poklic, je soočanje s tveganjem in premagovanje nevarnosti vsakodnevna rutina. Za tiste, ki jih zanima gradbeništvo, pa ga ni boljšega filma in ne serije.

V prvi sezoni bomo spremljali kompleksno prenovo planinske koče Rifugio Brentei na nadmorski višini 2200 m. Ekstremne vremenske razmere, alpsko podnebje z nenadnimi nevihtami in logistična zahtevnost prevoza gradbenega materiala s helikopterjem – to so le nekateri izmed izzivov, s katerimi se soočajo “Visokogorski mizarji”. V primerjavi z njihovim delom se gradbeništvo v dolini zdi prava mala malica.

Visokogorski mizarji gradijo fascinantna inženirska čudesa

Vsi, ki vas zanima tehnika, boste navdušeni nad tehničnimi vidiki prikazanih gradbenih del. Z junaki serije Visokogorski mizarji boste lahko raziskovali ne le fizične, temveč tudi čustvene vidike dela v teh ekstremno težkih razmerah. Ni kaj, inženirji, ki počno tole, si morajo biti blizu kot trop volkov. In le močnim karakterjem lahko uspe dokončati načrtovane stavbe v visokogorju.

Serija Visokogorski mizarji, ki jo po novem lahko spremljate na Viasat Explore, prinaša edinstveno mešanico pustolovščin, tehnologije in človeškega duha.To ni le čudo inženirstva, temveč tudi praznovanje življenja v veličastnih italijanskih Dolomitih. Zaradi te oddaje bomo še močneje cenili reševanje problemov v visokogorju in dnevno soočanje z nevarnostmi. Program ponuja vpogled v svet, v katerem se meje med človekom in naravo brišejo. To ni serija le za ljubitelje gora, temveč tudi za vse tiste, ki želijo razumeti čudeže tehnike in gorskega podnebja. Skratka alpska pustolovščina v vsem svojem sijaju.

“Visokogorski mizarji” dokazujejo, da lahko strast do gora premika gore – dobesedno in metaforično! Oglejte si novo razburljivo serijo na programu Viasat Explore!

Razburljivo potovanje v zakulisje britanskega vojnega letalstva v Lossiemouthu

Marca letos bo Viasat Explore premierno prikazal očarljivo šestdelno serijo Top Guns: V osrčju britanskega vojnega letalstva, ki prinaša edinstven vpogled v vsakodnevne britanske in globalne operacije na eni od najbolj obremenjenih baz Kraljevih letalskih sil RAF Lossiemouth v Morayu na severovzhodu Škotske. Serija, ki bo 28. marca ob 22.00 predvajana na kanalu Viasat Explore v srednji in vzhodni Evropi, je v Združenem kraljestvu že prejela navdušujoče kritike.Časopis The Telegraph je seriji namenil štiri zvezdice in zapisal: »Vznemirljiv dostop do vseh območij se še nikoli ni zdel tako nujen. Zaradi grozot ukrajinske vojne je ta portret najbolj obremenjene operativne letalske baze RAF v Lossiemouthu pomembnejši kot kdaj koli prej.« Daily Mail pa je zapisal: »Top Guns: V osrčju britanskega vojnega letalstva gledalce osupne z ‚neverjetnim‘ prikazom letalskih sil.«

RAF Lossiemouth je ena od dveh britanskih letalskih baz za hitri odziv (QRA), ki lahko v trenutku pošlje v zrak bojna letala in se tako odzove na morebitne grožnje britanskemu zračnemu prostoru. Spremljamo osebje ekipe Lossie, ki je v operaciji Azotize napoteno v Estonijo, v operaciji Shader pa v RAF Akrotiri, pri čemer serija presega navdušujoče zračne manevre in najsodobnejšo tehnologijo, saj se ukvarja s sodelovanjem Kraljevih letalskih sil z zavezniki in partnerji.

Zaradi ruskega vdora v Ukrajino leta 2022 je RAF okrepil svoje priprave za primer stopnjevanja vojne. Skupina se sestaja vsak teden in vse eskadrilje se zavedajo svojih odgovornosti. Če bi se konflikt razširil in bi se vanj vključilo Združeno kraljestvo, bodo vsi piloti pripravljeni.

Ker se svet še naprej spopada z negotovo geopolitično situacijo, ta serija ne prikazuje le timskega dela, spretnosti in predanosti vseh v ekipi Lossie, temveč tudi osvetljuje ključno vlogo, ki jo imajo pri zaščiti Združenega kraljestva – v zraku, na morju in na kopnem – doma in v tujini.

Top Guns: V osrčju britanskega vojnega letalstva, kibo premierno predvajan 28. marca ob 22.00, se ne bo podal le v zakulisje RAF-a v Lossiemouth, temveč se bo v šestih vznemirljivih epizodah podal tudi v nebo in iz prve roke raziskal neomajno predanost Kraljevih letalskih sil.

Za več informacij o kanalu Viasat Explore obiščite www.viasatexplore.si

Spet so z nami! “Avstralski lovci na jastoge” se vračajo na Viasat Explore! Nova sezona ne prinaša le poplave adrenalina, ampak je v prvi vrsti predvsem pustolovščina za vse ljubitelje ribolova, ribiških tekmovanj in življenja v oceanih. Osem novih epizod prinaša s prvovrstno dramo prežeto tekmovanje, ki na trenutke spominja na neizprosno tekmo pravih “Top modelov”!

Tretja sezona serije “Avstralski lovci na jastoge” se je ukvarjala z odpravljanjem posledic pandemije. Na srečo so priljubljeni obrazi uspešno preživeli največjo krizo in se v četrti sezoni vračajo v ocean. Bryce se bo soočil z zapuščino svojega dedka, ki se še vedno poskuša dokazati. S svojimi tekmeci se bo spopadel s pomočjo starega vraževerja. V novih epizodah boste izvedeli, katerega izdelka kategorično ne smete jesti na krovu!

Na drugi strani imamo Snoddyja iz Ansons Baya – predstavnika prihajajoče generacije ribiške dinastije, ki na preizkušnjo postavlja svojo izkušenost in se spopada s skrivnostmi poklica. Prisoten bo tudi Squizzy iz podjetja Bold Contender. Življenje pod morsko gladino zanj nima skrivnosti. V oddajo bo vnesel precej drame, primerljive z dramo v tekmovalnih oddajah kot so Top model! Oster boj za prevlado in spretni podvodni manevri v oddaji “Avstralski lovci na jastoge” spominjajo na vrhunska ribiška tekmovanja.

Morsko življenje, podvodni manevri

V vodah Avstralije in Tasmanije bodo še vedno potekale intenzivne morske bitke. Namesto ribolova krapov bomo po novem priča iskanju največjih in najokusnejših jastogov. Ribiška oprema bo na preizkušnji v najtežjih razmerah. Vsaka ribiška odprava bo postala bitka. Ne le z vremenskimi vplivi, temveč tudi s časom. Protagonisti serije “Avstralski lovci na jastoge” se bodo morali spopasti tudi z zelo dinamičnim in na trenutke nepredvidljivim trgom z jastogi.

Opazovanje Brycea, Snoddyja in Squizzyja, kako se borijo za najboljša ribolovna mesta in poskušajo predvideti poteze tekmecev, prinaša nepozabno izkušnjo. Gre za pravo rivalstvo ali zgolj za medsebojno draženje? Vse to je sestavni del morskega življenja, pustolovščine in edinstvenega vzdušja serije “Avstralski lovci na jastoge”.

Tekmovanje v ribolovu na najvišji ravni

Dinamika med liki bo dosegla novo raven. Bo Bryceu uspelo preseči pričakovanja in premagati težave? Kako se bo Squizzy spopadel z izzivi pred njim? Se bo Snoddy izkazal za najboljšega ribiča v tej sezoni?

Ob gledanju nove sezone oddaje “Avstralski lovci na jastoge” se bomo preselili v svet neuradnega ribiškega kodeksa. Za naše junake ocean ni le delovno mesto, temveč prava strast. Vsaka epizoda prinaša nepozabna čustva in pristne pustolovščine. Tako kot naši poklicni ribiči izberite najboljši prostor – v tem primeru za gledanje televizije – in preklopite na novo sezono oddaje “Avstralski lovci na jastoge”. Srečno ribarjenje!

Serija o drvarjenju na otoku Vancouver nas popelje na nepozabno potovanje v Britansko Kolumbijo v Kanadi. Tam bomo spoznali Kevina Wenstoba, njegovo družino in sodelavce. Po ogledu oddaje bomo ugotovili, da je delo z lesom lahko prava pustolovščina. Prevoz, predelava in prodaja lesa za nas ne bodo več skrivnost. “Veliki les” samo na Viasat Explore!

“Veliki les” pripoveduje zgodbo o iznajdljivosti in vztrajnosti posameznikov, ki se znajdejo pred izjemno težko nalogo. Predelava lesa je boj z neusmiljeno naravo in hkrati s strogimi zahtevami industrije. Ohranjanje gozdov je v Kanadi namreč zelo resna reč, otok Vancouver pa svoj najdragocenejši naravni vir strogo varuje. Je pa “Veliki les” tudi zgodba o tem, kako je videti uspešno družinsko podjetje.

Otok Vancouver: odličen kraj za družinsko podjetje

Kevin se skupaj z ženo Sarah in sinom Erikom vsak dan zbudi ob zori, da bi se soočil z izzivi otoka Vancouver. Njihovo delo ni le sečnja in obdelava lesa. Je tudi nenehna bitka z vremenom, vzdrževanje njihove opreme ter pogajanje s strankami.

V prvi epizodi serije “Veliki les” Kevin izreče besede, ki se vam bodo močno vtisnile v spomin. Prizna, da se z obdelavo lesa ukvarja “16 ur na dan – toliko časa traja delo. Če za to porabiš toliko časa, moraš imeti to delo rad. V nasprotnem primeru to nima smisla.” Povejte mi, kdaj ste nazadnje slišali tako odličen motivacijski govor?

Kanada, še zlasti otok Vancouver, je ena najboljših destinacij za sečnjo lesa na svetu. Je pa tudi zelo zahtevno območje. Ohranjanje gozdov in odgovorna sečnja sta vprašanji, ki sta v tamkajšnji lesni industriji še posebej pomembni. Tako se morajo Kevin in njegova družina ukvarjati ne samo z zaslužkom, temveč tudi z okoljskimi posledicami svojega dela.

Žagarstvo in preudarno finančno upravljanje

Upravljanje financ v tako nepredvidljivem poslu, kot je lesna industrija, zahteva veliko znanja in spretnosti. Na srečo se Kevin lahko zanese na svojo ženo Sarah, sina Erika in desno roko: Colemana Willnerja. Wenstobovi preudarno upravljajo finance podjetja. Kupujejo rabljene ali pokvarjene stroje, ki jih sami popravljajo ali hranijo za rezervne dele. Iščejo dolgoročne pogodbe za prodajo lesa. Takšne pogodbe zagotavljajo stabilnost in žaga posledično postane dobičkonosna. S strastjo in trdim delom ustvarjajo lesni imperij. In – kot brez lažne skromnosti priznava Sarah – njihova neodvisna žaga je podjetje, na katerega je treba računati.

Serija “Veliki les” spretno združuje izobraževalne elemente z zabavo. Gledalcem ponuja vpogled v različne vidike dela na žagi. Od tehničnih podrobnosti obdelave in prevoza lesa, pa vse do informacij o delovanju žage in njenih financah. Zgodbe, kot je podgana v stranišču v prvi epizodi, oddaji dodajo humorno razsežnost in jo naredijo še bolj domačo ter osebno. Pač, družinsko podjetje in vsi njegovi čari.

Oddaja “Veliki les” bo nišni tematiki navkljub zanimiva za vso družino. Če imate radi zgodbe o trdem delu, družinskih odnosih in želite izvedeti več o področjih, kot sta lesna industrija ali ohranjanje gozdov, bo za vas nova oddaja televizije Viasat Explore pravi hit. Kevin in njegova družina dokazujejo, da lahko odločnost, ljubezen do svojega dela in resnična strast tudi spričo ogromnih ovir pripeljejo do lepih stvari: uspeha v družinskem podjetju in ohranitve gozdov.

Oddaja “Zamrznjeno zlato” prikazuje protislovno situacijo: podnebne spremembe, ki so po eni strani škodljive za ves planet, po drugi strani odpirajo nove priložnosti za rudarstvo. Iskalci zlata iz ZDA so pred življenjskim izzivom. Razburljiva tekma za zlatom in drugimi dragocenimi kamni, vključno z diamanti, safirji, nefriti in rubini, ne prikazuje le zlate mrzlice, temveč tudi odločnost udeležencev tekme. Oglejte si novo oddajo na Viasat Explore!

V oddaji “Zamrznjeno zlato” lahko spremljate vztrajni boj ekipe šestih ljudi. Ray Rusaw s svojimi izkušnjami z rudarjenjem na Aljaski postane neformalni vodja skupine. Elley Ringo zaradi pustolovščine na Grenlandiji pusti službo geologinje v globalni korporaciji. Erik Heiser se je v oddajo uvrstil zaradi svoje izjemne fizične moči, Christian Treadwell pa zaradi svojih izkušenj v gradbeništvu. Ekipo dopolnjujeta sestri dvojčici iz Kalifornije, Tiffany in Kimberly Reis.

Odprava, ki ji sledimo v oddaji “Zamrznjeno zlato”, se dogaja v času globalne pandemije. Nekateri od udeležencev so zaradi covida-19 pravkar izgubili službo in veliko denarja. Od tod ideja, da bi poskusili obogateti z rudarjenjem in dragocenimi kamni.

Grenlandija: nedostopna in bogata z naravnimi viri

Grenlandija je čudovit, a zelo nedostopen kraj. Zaradi vremenskih razmer je obdobje rudarjenja v tej deželi zelo kratko. Posledično so člani odprave že na samem začetku pustolovščine, ki jo spremljamo v oddaji “Zamrznjeno zlato”, močno razočarani in zafrustrirani, saj morajo namesto na teren najprej v hotel v karanteno. Prisilno bivanje v hotelu ne le izprazni žepe ekipe, marveč tudi odloži pričetek odprave za kar 11 dragocenih dni.

Slaba volja ni nikakršno presenečenje, saj so prav vsi člani ekipe zavoljo odprave svoja življenja postavili na kocko. Na srečo ekipo, zbrano v oddaji “Zamrznjeno zlato”, odlikuje velika odločnost. Zlata mrzlica jih spremlja že od prvih minut dalje. Vsi bolj ali manj upajo, da se bo z njihovo odpravo začelo nekaj prelomnega, podobno, kot se je pred tem zgodilo že na mnogih drugih koncih sveta.

Mineralogija je eno, toda serija “Zamrznjeno zlato” prikazuje tudi tehnične vidike, geologijo, rudarstvo in povsem človeške situacije, ki so vsi prav tako del procesa pridobivanja zlata. Še zlasti fascinantni so trenutki, ko se udeleženci odprave zaradi svojih različnih značajev med seboj spopadejo. Ekipo oddaje “Zamrznjeno zlato” namreč sestavljajo ljudje, ki nikoli prej niso imeli ničesar skupnega, vsak od njih pa se je na Grenlandijo podal s sebi lastnim namenom. Spopadi so torej neizogibni.

Zlata mrzlica in medosebni konflikti

Udeleženci odprave se bodo soočili z lastnimi omejitvami, strahovi, prepričanji, pa tudi z vremenom in tehnologijo. V epizodah, ki sledijo, serija poskrbi za celo paleto čustev – od nenavadnih najdb do medosebnih konfliktov in strahu pred napadom polarnega medveda.

Serija “Zamrznjeno zlato” ne govori le o lovcih na zaklade in zlati mrzlici. Je tudi zgodba o neomajnosti človeškega značaja in predvsem o iskanju koristi tudi v še tako žalostnih okoliščinah. Oddaja bo zagotovo sprožila številna zanimiva vprašanja in razprave. Zato nikar ne zamudite te fascinantne odprave na lov za diamanti, safirji, nefriti, rubini in zlatom. To je priložnost, da se tudi sami odpravite na lov za dragocenimi kamni, predvsem pa, da se počutite kot pravi lovec na zlato. Samo na Viasat Explore!

Zlato, nakit, diamanti, safirji ali žad kot darilo za božič vas lahko zelo razveselijo. Vendar pa letos pravih daril ne boste našli pod božičnim drevescem, temveč na Viasat Explore. Čas je za tematski blok oddaj: Praznični lov na zaklade. Vročica po zlatu in drugih dragih kamnih nas bo popeljala v Avstralijo, deželo neskončnih možnosti in kraj, kjer je rudarjenje, povezano z najimenitnejšimi dragulji, doma.

V okviru niza oddaj Praznični lov na zaklade si bomo ogledali dve vznemirljivi seriji: “Avstralski lovci na dragulje” in “Avstralski lovci na zlato”. Rudarstvo, mineralogija in geologija za vas ne bodo več skrivnosti. Odprl se vam bo tudi vpogled v svet dragih kamnov in trga z zlatom. V Avstraliji je vse mogoče!

Zlato mrzlico boste občutili takoj

Lovci na zaklade so iskanje zlata in draguljev spremenili v svoj način življenja. Z ekipami iskalcev dragocenih mineralov se bomo prepričali, da njihovo početje ni le delo, ampak predvsem strast. Zlato mrzlico bomo občutili še bolj kot ob pogledu na svetlikajoče se božične okraske v izložbah in nakupovalnih središčih.

Skriti zakladi so posebnost protagonistov oddaj “Avstralski lovci na zlato” in “Avstralski lovci na dragulje”. Prva oddaja raziskuje trg zlata in njegove skrivnosti. Ekipe veliko tvegajo, ko se borijo za skrite zaklade. Ko se jim boste pridružili, boste v trenutlku začutili vznemirjenje, kot če bi sami stali v njihovih čevljih.

“Avstralski lovci na dragulje” pa vas po drugi strani vabijo v svet, kjer so dragi kamni na dosegu roke. Mineralogija in draguljarstvo na najvišji ravni – zahvaljujoč Viasat Explore vam za zlato in diamante ne bo treba zapraviti celega premoženja!

Diamant božičnega programa

Zahvaljujoč seriji oddaj Praznični lov na zaklade bo konec decembra zaznamovalo zelo razburljivo vzdušje. Viasat Explore je pripravil popolno ponudbo za vse, ki imate radi pustolovščine, vznemirjenje in drage kamne. Ne zamudite teh mojstrskih oddaj – so diamant božičnega sporeda!

Pozdravljeni, morski volkovi! Ribolov bo postal vaša najljubša tema. Vse zahvaljujoč nizu oddaj Explore: Najboljši ulovi, ki se bodo predvajale na televiziji Viasat Explore. Ocean, morsko podnebje in divje živali – čas je za velike odprave!

Niz oddaj Explore: Najboljši ulovi vključuje drugo sezono oddaje “Avstralski lovci na jastoge”. Avstralija in Tasmanija sta izjemno priljubljeni območji za ribolov jastogov. Ta morski sadež velja za enega najpomembnejših izvoznih proizvodov, ki jih zagotavlja ocean. V oddaji si podrobneje oglejte, kako pravzaprav izgleda odprava na lov na jastoge. Ste že začutili okus po morski pustolovščini?

Še en vrhunec programa je oddaja “Junaki vzhodnega pristanišča”. V oddaji so predstavljena podjetja in ekipe, ki se ukvarjajo z logistiko. Ti so ključni za neprekinjeno oskrbo z blagom in s tem bistvenega pomena za preživetje množic ljudi. Posadke vsak dan tvegajo svoja življenja na oceanu. Če ne upoštevajo vseh elementov, lahko pride do nepredstavljive tragedije.

Film o naravi? Ne, to je nekaj veliko boljšega!

Lovci na bodičasto zlato je naslednja ponudba iz serije oddaj Explore: Najboljši ulovi, ki vas bo presenetila z izjemnimi zgodbami o ribolovu morskih ježkov. O teh živalih ni bil posnet še noben priljubljen film o naravi, pa gre za izjemno zanimiva bitja. Raziskovati, loviti ter pripovedovati gledalcem o svojih dogodivščinah – za to so bili ustvarjeni junaki filma Lovci na bodičasto zlato!

Ekstremni ribolov – to je glavna tema zadnje iz niza oddaj Explore: Najboljši ulovi. Če ribolov povezujete z mirnim lovom krapov, boste v oddaji “Ledeno mrzel ulov” spoznali, kako zelo razburljiva je lahko ta dejavnost. Divje živali, ledene razmere in klastrofobija na krovu – epizode, ki sledijo, bodo zagotovo poskrbele za obilico adrenalina.

Ribolov in strast

Serija oddaj Explore: Najboljši ulovi ne govori le o ribolovu, oceanu in divjih živalih. Od Avstralije do Islandije, od oceana do rek – ne glede na velikost ali vrsto ulova – vsaka oddaja pokaže predvsem pravo predanost in strast.

Viasat Explore vas vabi k ogledu oddaj iz tematskega bloka: Explore: Najboljši ulovi. Raziskujte neznano in uživajte v vsaki uspešni akciji skupaj s predanimi ekipami naštetih oddaj – to bodo neprecenljive izkušnje!

Tekma za gradnjo ene največjih in tehnološko najnaprednejših križark na svetu

Program Viasat Explore gledalcem predstavlja inženirski čudež z enkratno posebno oddajo Gradnja milijardo funtov vredne križarke, ki bo v Srednji in Vzhodni Evropi premierno prikazana na programu Viasat Explore 14. decembra ob 21.00. Oddaja nas popelje v Francijo, kjer ekipa 3000 elitnih inženirjev tekmuje s časom pri gradnji MSC World Europa, ene največjih in tehnološko najnaprednejših križark na svetu.

Križarka MSC World Europa je izjemen inženirski dosežek, saj v dolžino meri 333 metrov in tehta 78.000 ton (je daljša in sedemkrat težja od Eifflovega stolpa). Poganja jo utekočinjen zemeljski plin (UZP), ki je čistejše in okolju prijaznejše gorivo od kurilnega olja, ki ga plovila običajno uporabljajo za plovbo. Ladja ima tudi številne inovativne oblikovne značilnosti, vključno s prelivnim bazenom s steklenim dnom, barom s panoramskim razgledom na strehi in rekordno dolgim suhim toboganom na morju – Venom Drop @ The Spiral – 11-nadstropno mojstrovino iz nerjavečega jekla, ki je edinstvena v industriji proizvodnje križark.

Oddaja Gradnja milijardo funtov vredne križarke gledalcem prikaže zakulisje gradnje in razkrije zapleten in zahteven proces izdelave tako velikega plovila. Spremljali bomo inženirje, ki se borijo z natančno določenimi roki, ko režejo in upogibajo 42.000 ton jekla, ki ga uporabijo za oblikovanje ogromnega trupa, vgradnjo 300-tonskih rezervoarjev ter montažo in namestitev več kot 2.500 kabin. Ta posebna oddaja razkriva tudi gradnjo skupnih prostorov, vključno s 13 jedilnicami, trgovinami, bari in sedmimi bazeni, ter prikazuje ekipo, ki je naložila 350 ton hrane, preden je križarka na prvo plovbo sprejela skoraj 7000 gostov. Poleg inženirskih izzivov oddaja Gradnja milijardo funtov vredne križarke razkriva tudi zgodbe ljudi, ki sodelujejo pri izdelavi MSC World Europa in spremlja življenja inženirjev in delavcev, ki so sodelovali pri uresničitvi načrtov za to neverjetno plovilo.

Oddaja Gradnja milijardo funtov vredne križarke predstavi inženirske mojstrovine ter prikaže obseg in inovacije, ki presegajo meje oblikovanja in gradnje potniških ladij. Ta izjemna enkratna posebna oddaja bo premierno predvajana v Srednji in Vzhodni Evropi na programu Viasat Explore 14. decembra ob 21.00.

Kronike življenj zloglasnih mafijskih vodij

Na področju televizijskih filmov o resničnih zločinih je le malo imen, ki bi tako blestela kot ime Colina McLarena. McLaren, nekdanji detektiv, ki je navdušen nad razkrivanjem skrivnosti kriminalnega podzemlja, je svoje strokovno znanje prenesel na male zaslone v razburljivi televizijski seriji Mafijski morilci s Colinom McLarenom. Serija, ki bo na programu Viasat Explore predvajana premierno od srede, 22. novembra, ob 21.00, se poglobi v kriminalistično psihologijo, forenzične dokaze in zapleteno delovanje podzemnega sveta. Colin deli osebne zgodbe, ki jih je kot agent pod krinko doživel v družinah organiziranega kriminala in iz prve roke pripoveduje o svojih izkušnjah, kar nam omogoča vpogled v temačen in sprevržen svet mafije.

Vsaka epizoda obravnava po enega zloglasnega mafijca, ki se je na vrh piramide povzpel s številnimi umori z željo, da prevzame nadzor nad kakšno izmed newyorških mafijskih družin, a jih je večinoma doletela smrt ali dolgotrajna zaporna kazen. Serija obravnava šest mafijskih šefov: Teflon Johna Gottija, Sammyja The Bull Gravana, The Snake Persica, Anthonyja Gaspipe Cassa, Henryja Hilla in Vinnieja The Chin Giganteja. Vsi ti posamezniki so povezani s »petimi družinami«, ki od leta 1931 prevladujejo v newyorški italijansko-ameriški mafiji: družinami Bonanno, Colombo, Gambino, Genovese in Lucchese.

Več o teh zloglasnih kriminalnih šefih si preberite spodaj:

John Gotti, pogosto imenovan »teflonski don«, je bil zloglasni ameriški mafijec in vodja zločinske družine Gambino. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je zaslovel, ker se je v več odmevnih kazenskih postopkih izognil obsodbi, zaradi česar se ga je oprijel vzdevek »teflonski don«, saj se je zdelo, da kazenske obtožbe proti njemu le redko držijo.

Sammy The Bull Gravano je zaslovel kot visoki član kriminalne družine Gambino. Gravanova kriminalna kariera je trajala več desetletij. Vpleten je bil v različne nezakonite dejavnosti, med drugim v oderuštvo, izsiljevanje, nezakonite igre na srečo in trgovino z drogami. Zaradi svoje impozantne fizične navzočnosti ter slovesa po brutalnosti in nasilju si je prislužil vzdevek Bik.

Carmine The Snake Persico je bil dolgoletni šef kriminalne družine Colombo. Persico si je prislužil vzdevek Kača zaradi svojega slovesa, da je bil zvit in da so ga organi pregona težko ujeli. Znan je bil po tem, da je znal krmariti po zapletenem in zahrbtnem svetu organiziranega kriminala, hkrati pa se je izogibal dolgoletnim zapornim kaznim.

Anthony Gaspipe Casso je bil razvpito povezan z zločinsko družino Lucchese in je postal ena najbolj strah vzbujajočih in neusmiljenih osebnosti v zgodovini organiziranega kriminala. Vzdevek Plinovod si je Casso prislužil zaradi nasilja in umorov, s katerimi je odstranil tekmece in ohranil nadzor v kriminalnem podzemlju. Njegov vpliv v družini se je razširil na različne kriminalne dejavnosti, vključno z nezakonitimi igrami na srečo, trgovino z drogami in izsiljevanjem delavskih sindikatov.

Henry Hill, ki so ga pogosto imenovali Dobri fant, je bil prav tako povezan z zločinsko družino Lucchese. Splošno znan je postal zaradi svoje vpletenosti v organizirani kriminal in kasnejšega sodelovanja z organi pregona, zaradi česar je bil vključen v program za zaščito prič in po njemu so dobili navdih za kultni film Dobri fantje (Goodfellas).

Vincent Gigante, znan pod imenom Oddfather ali The Chin, je bil skrivnostna oseba, povezana z zločinsko družino Genovese. Gigantejev vzdevek The Oddfather je bil besedna igra, ki je združevala besedi »čuden« in »boter« zaradi njegovega ekscentričnega vedenja in prizadevanj za pretvarjanje duševne bolezni, da bi se izognil kazenskemu pregonu. Znan je bil po tem, da se je po ulicah New Yorka sprehajal v kopalnem plašču in pižami, si mrmral in kazal druge znake očitne duševne nestabilnosti.

Serija Mafijski morilci s Colinom McLarenom je osupljivo potovanje v temačna in skrivnostna življenja nekaterih najbolj zloglasnih osebnosti v zgodovini organiziranega kriminala. S strokovnim pripovedovanjem zgodb gledalce popelje v svet moči, izdajstva in spletk.

Izvedite vse o gradbenih nesrečah, ki so spremenile svet. Šesta sezona oddaje “Največje inženirske napake” sooča monumentalne inženirske dosežke z nepredvidljivostjo gradbene realnosti. Lekcija sezone je: gradbene nesreče se lahko zgodijo tudi najboljšim strokovnjakom! Nove epizode priljubljene oddaje ekskluzivno na Viasat Explore!

Serija “Največje inženirske napake” ne teši zgolj radovednosti gledalcev, ampak prinaša tudi pomembno spoznanje: gradbene nesreče in neuspešni projekti se lahko zgodijo tudi največjim strokovnjakom. Meja med inovacijo in tragedijo je včasih namreč lahko zelo tanka.

Po sledeh gradbenih nesreč

Oddaja, ki se osredotoča na gradbene nesreče, nas popelje na potovanje od Združenih držav Amerike preko Evrope vse do Avstralije in Nove Zelandije. V šesti sezoni oddaje “Največje inženirske napake” si lahko ogledamo, kaj je pripeljalo do tega, da je ulica v Bronxu postala prava past za kombije, kakšne napake so pripeljale do zrušenja mostu v Sydneyju in zakaj je slavna šola v Glasgowu, arhitekturni biser, ki ga je zasnoval Charles Rennie Mackintosh, dvakrat zagorela.

Ekipa strokovnjakov nas bo s pomočjo pričevanj prič in gradiv projektnih skupin seznanila s tehničnimi zapleti, ki so pripeljali do teh dramatičnih dogodkov. Primeri, kot sta zrušenje drsališča na Bavarskem ali nesreča jezu v Španiji, kažejo, da so tudi najbolj veličastne konstrukcije dovzetne za človeške napake in posledično gradbene nesreče.

“Največje inženirske napake”: analiza in zaključki

Gradbene napake in neuspešni projekti, pri katerih so se manjše napake spremenile v velike gradbene nesreče. Kamera obišče lokacije, kjer so se zgodile nesreče. Strokovnjaki oddaje “Največje inženirske napake” imajo dostop do projektnih dokumentacij in pričevanj očividcev. Podrobno analizirajo vsak primer. Pri tem se ne omejujejo le na razlago vzrokov. Raziskujejo tudi, zakaj napake pri gradnji ali projektiranju niso bile odkrite prej.

Vsaka epizoda oddaje “Največje inženirske napake” je učna ura iz ponižnosti in opozorilo, ki kaže, da tehnologija ne glede na stopnjo izpopolnjenosti vedno zahteva človeški nadzor in nenehne izboljšave. Oddaja ni le kronika napak, temveč tudi prostor za učenje in razvoj.

Dobrodošli v svetu, kjer vsaka najmanjša podrobnost šteje. Spoznajte, kako se svet inženirstva bori za varnejšo prihodnost. Oglejte si šesto sezono oddaje “Največje inženirske napake” na Viasat Explore in spoznajte, kako so velike gradbene nesreče spremenile podobo inženirstva na bolje, pa čeprav pogosto za veliko ceno.

Obnova oldtimerjev ali starodobnih avtomobilov je opravilo, ki so mu navadno kos le redki in sicer je za te navdušence značilen predvsem neomajen optimizem. Hkrati pa gre tudi za ljudi, ki z obema nogama stojijo trdno na tleh. Restavracija oldtimerjev je torej zahtevno delo za zelo majhno skupino navdušencev in strokovnjakov v enem. Na srečo je ustvarjalcem oddaje “Starodobniki iz kanadske divjine” uspelo najti prav takšne mojstre. Slednjim zapuščena vozila predstavljajo predvsem bogat vir zaslužka, s katerim pa je, po drugi strani, povezano tudi veliko stresa. Spoznajte novo, vznemirljivo oddajo na programu Polsat Viasat Explore!

Podobno kot v vsem dobro znani oddaji “Starodobniki za gotovino”, je tudi pri “Starodobnikih iz kanadske divjine” osrednja tema oddaje obnova oldtimerjev. Zaposleni iz dveh podjetij iz zahodne Kanade – podjetja Wreckless Restorations, ki ga vodita Glen Braid in Bill Desrosiers, ter podjetja Midnight Oil, ki je v lasti Petra Nickersona, na slepo ali pa po navodilih bivših lastnikov obiskujejo lokalne avtomobilske odpade, zapuščena polja, pašnike in gozdove ter v njih odkrivajo zapuščena vozila. Kdaj pa kdaj se na teh zapuščenih posestvih skrivajo celo pravi pravcati zakladi iz tridesetih let 20. stoletja! In četudi so prekriti z debelo plastjo prahu, rje ali blata, imajo ti avtomobili, če se le znajdejo v pravih rokah, možnost, da si povrnejo svoj nekdanji sijaj. Seveda pa slednje zahteva veliko spretnosti, potrpljenja in denarja, včasih pa tudi kanček sreče.

Obnova oldtimerjev s seboj prinaša veliko težav

Kamere oddaje “Starodobniki iz kanadske divjine” spremljajo vsakodnevno življenje zaposlenih v podjetjih Wreckless Restorations in Midnight Oil. Dokumentirajo njihova prizadevanja in prikazujejo, kako pod njihovim vodstvom zapuščeni avtomobili dobivajo nova življenja. Najzanimivejši del dokumentarne serije so seveda težave, na katere ti navdušenci nad oldtimerji pri svojem delu naletijo. In teh zagotovo ni malo. Začne se že pri samem dostopu do izbrane razbitine. Ekipe se morajo na poti do zapuščenega vozila pogosto prebijati skozi gosto grmovje ali blato. Spet druga zapletena reč so stroški nakupa zapuščenega avtomobila ter pravilna ocena, koliko bo stala obnova starodobnih tovornjakov ali osebnih avtomobilov. Neredko se zgodi, da strokovnjaki iz oddaje “Starodobniki iz kanadske divjine” šele po nakupu odkrijejo številne, na prvi pogled skrite, dodatne tehnične napake.

Zelo težavne pa so včasih tudi stranke. Ko se te enkrat odločijo za nakup oldtimerja, začno glavni junaki oddaje z renovacijo želenega avtomobila, pri čemer so za obnovo pogosto potrebni težko dosegljivi rezervni deli ali materiali. In predstavljajte si frustracijo vrlih renovatorjev, ko si naročnik v zadnjem trenutku premisli, rezervni deli ali težko dostopni materiali za obnovo pa so že na poti. Vsaka naknadna sprememba s seboj prinaša dodatno, tako časovno kot finančno, obremenitev podjetja, ki se ukvarja s prenovo starodobnikov. Gladko pa ne gre vedno niti pri oblikovanju logotipov. Stranka, na primer, želi večji logotip na pokrovu avtomobila, naši strokovnjaki pa morajo naročnika prepričati, da včasih manj pomeni več. Pri starodobnikih z modificiranjem namreč ne gre pretiravati, kajti kaj hitro lahko s prevelikimi spremembami pride do pretirane izkrivljenosti prvotnega dizajna.

Posebna vozila in prave inspiracije

V premieri oddaje “Starodobniki iz kanadske divjine” eden od junakov izreče besede, ki so se mi še zlasti vtisnile v spomin. Jason, sodelavec pri Midnight Oil, izreče, da je kozarec lahko ali na pol prazen ali na pol poln, odvisno od opazovalca. On sam pa se preprosto veseli že tega, da voda v kozarcu sploh je, ker to pomeni, da obstaja nekaj, na čemer se da delati. In prav ta strast in zagon glavnih junakov sta najbolj fascinantna elementa dokumentarne serije “Starodobniki iz kanadske divjine”. Zato si oglejte oddajo, občudujte obnovljene oldtimerje, ki se pred vašimi očmi spreminjajo v prave dragulje in se pustite navdušiti!

Vse od svojega nastanka v 19. stoletju železnica predstavlja enega najpomembnejših odsevov sodobnih inženirskih dosežkov, hkrati pa tudi najpomembnejše prevozno sredstvo. S pomočjo železnice smo premagovali gore, prečkali reke in si utirali pot v divjino. Pri tem so morali graditelji marsikdaj izvesti navidez nemogoče podvige ali pa sprejemati neusmiljene odločitve. In točno o tem pripoveduje serija Neverjetne železnice, ki se s prvo sezono začenja 5. oktobra ob 21:55 na programu Viasat Explore. V nadaljevanju boste izvedeli, kako je nastala železnica, znana kot železnica smrti, ki je zahtevala več kot 100.000 življenj, ter zakaj so japonski “krogelni” vlaki zgled širom po svetu.

Že v 19. stoletju se je pojavila ideja, da bi Tajsko in Mjanmar povezali z železniško progo, a je bila džungla pregosta in prepredena s številnimi rekami, zaradi česar je zamisel dolga leta ostala neuresničena. A Japonci, ki so to območje zasedli leta 1942, so razmišljali drugače. Ko so enkrat dosegli celino, so se odločili, da bodo s pomočjo zavezniških vojnih ujetnikov zgradili železniško progo, ki bo naprej prodirajoče japonske vojaške enote oskrbovala z opremo in s strelivom.

In tako je približno 60 tisoč vojnih ujetnikov, ob pomoči številnih azijskih najemniških delavcev, začelo graditi železniško progo, ki je kasneje postala znana kot železnica smrti. Delavci so vstajali zgodaj zjutraj, delali po 18 ur na dan, vse dni v tednu, jedli samo enolončnico iz riža in vse to na vročem soncu ter ob visoki vlažnosti. V džungli je bilo treba položiti 400 km železniške proge po trasi, po kateri pred tem še ni stopila človeška noga. In celo pri tako zahtevnih razmerah jim je uspelo  ustvariti inženirsko čudo v obliki viadukta Wang Pho. Viadukt je dolg več kot miljo, najvišja točka je več kot 30 metrov od tal in ker je speljan tudi okoli hriba, so morali določene dele pokrajine ob gradnji razstreliti z dinamitom. Za opornike so uporabili betonske nosilce, vojni ujetniki pa so skušali storiti vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi bila življenska doba mostu čim krajša. Tako so nabirali in potiskali tikov les v nosilce, da bi le tega sčasoma požrli termiti; niso pa vedeli, da termiti tikovega lesa ne marajo, ker je zanje pretrd. Postavitev več kot miljo dolgega viadukta sredi džungle je že sama po sebi veljala za čudež, to, da pa so ga zgradili v pičlih 17 dneh in to brez kakršne koli mehanske pomoči, pa je zahtevalo, da sta most noč in dan gradili dve tisočglavi brigadi. Železniška proga, ki je bila končana v manj kot letu dni, je zahtevala izgradnjo približno 700 mostov, žal pa tudi več kot 100.000 življenj delavcev, ki so jih pokopali izčrpanost, podhranjenost, malarija in dezerterstvo. Čeprav je po koncu vojne večino proge znova pogoltnila džungla, del trase še danes deluje kot turistična znamenitost.

Japonci pa niso znani le po tej zloglasni, a nedvomno izjemno hitro zgrajeni železniški progi, temveč tudi po prvem visokohitrostnem železniškem omrežju na svetu, imenovanem šinkansen, ki je začelo obratovati leta 1964. Eden od vlakov tega omrežja, imenovan tudi “krogelni” vlak, je 515 km med Tokijem in Osako prevozil v samo 4 urah, povprečna hitrost vožnje pa je znašala 210 km/h. Ta povprečna hitrost se je kasneje povečala na 270 km/h, hkrati s porastom hitrosti pa se je pojavil tudi problem. “Krogelni” vlaki so namrec zaradi oblike svojega nosu pri tako velikih hitrostih ob vstopih v in izstopih iz tunelov zaradi močnega trka z zrakom povzročali velikanski hrup, po glasnosti primerljiv s topovskim strelom. To seveda ni bilo všeč okoliškim prebivalcem, zato so morali inženirji razviti novo obliko vlaka, ki jo je navdihnila narava, natančneje ptič kormoran. Slednji ima zaradi svoje aerodinamične oblike izjemno sposobnost potapljanja pod vodo, kjer lovi svoj plen. In tako so leta 1997 uvedli šinkansen 500, ki je imel 15-metrski nos, ki je bil skoraj natančna kopija kormoranovega kljuna. Rezultat je bil osupljiv: zračni upor vlaka se je zmanjšal za kar 30 odstotkov, kar je močno zmanjšalo pokanje v bližini predorov, hkrati pa se je hitrost povečala na magičnih 300 km/h. Šinkansen zdaj razpolaga z več kot 2500 km železniškega omrežja in je eno od najpomembnejših prometnih sredstev na Japonskem, ki se ga vsako leto posluži kar 159 milijonov potnikov. Okoliški prebivalci pa se zaradi hrupa pritožujejo veliko manj.

Obstaja pregovor, ki pravi: kdor ne dela, ne greši! Tisti, ki že poznajo oddajo “Največje inženirske napake”, dobro vedo, da se lahko pri gradnji velikih zgradb in drugih konstrukcij vsaka, še tako majhna, napaka konča s tragičnimi posledicami. Gradbene katastrofe, neuspešni projekti, napake pri gradnji – vprašanja, ki se porajajo, so: kje je bila storjena napaka, kako jo lahko popravimo in kako lahko preprečimo podobne neprijetne dogodke v prihodnosti? Odgovore na zastavljena vprašanja prinaša peta sezona oddaje “Največje inženirske napake”, samo na programu Viasat Explore!

Gradbene katastrofe se dogajajo že od nekdaj. Odkar človek načrtuje in gradi zgradbe, prihaja tudi do nesreč. Gradbene nesreče so pogosto posledica nepremišljenih ali premalo premišljenih gradbenih projektov. Žal pa vse pogosteje prihaja tudi do situacij, kjer za tragedije niso krive gradbene ali projektantske napake.

Kot bo pokazala peta sezona serije “Največje inženirske napake”, so vzroki za gradbene katastrofe vse pogosteje tudi naravni dejavniki. V medijih in tudi v naši neposredni okolici smo v zadnjem času priča najrazličnejšim posledicam podnebnih sprememb. Hurikani, požari, poplave in zmrzali lahko ogrozijo celo na videz najbolj trdne konstrukcije. Ko so arhitekti v preteklosti načrtovali velik most, morda niso predvideli podnebnih anomalij, ki se dandanes vse pogosteje pojavljajo v vse več krajih po svetu. Odličen primer je situacija na Floridi, kjer so gradbene nesreče posledica preveč agresivnega črpanja vode iz podzemnih jam.

Gradbene nesreče vodijo do sprememb v zakonodaji

Poleg napak v sami konstrukciji zgradb se razlogi za gradbene katastrofe, kot bo moč videti v oddaji “Največje inženirske napake”, skrivajo tudi v napačnih  urbanističnih premislekih. Slednje bo razvidno že iz premierne oddaje pete sezone “Največjih inženirskih napak”. Prebivalce mesta West v Teksasu namreč prizadene tragedija: eksplodira lokalno skladišče z gnojili. Strokovnjaki se strinjajo, da je za eksplozijo krivo neustrezno urbanistično načrtovanje območja okoli same lokacije, za katero se je v naprej vedelo, da se na njej hranijo eksplozivne snovi. Žal se zdi, da je do tragične nesreče moralo priti, saj je šele po nesrečnem dogodku prišlo do spremembe zakonodaje, ki sedaj prepoveduje gradnjo v bližini tovrstnih nevarnih območij.

“Največje inženirske napake” nas popeljejo tudi v vse bolj priljubljeno špansko Valencio. Tretje največje mesto v Španiji se lahko pohvali z resnično arhitekturno dragocenostjo – Palau de les Arts Reina Sofia. Osupljive stavbe zagotovo ne moremo uvrstiti med neuspešne projekte. A kljub temu so projektanti med snovanjem zgradbe storili usodne napake. Kako jim je kasneje uspelo preprečiti neizogibno tragedijo? Če želite izvedeti odgovor na to vprašanje, si oglejte oddajo “Največje inženirske napake”.

“Največje inženirske napake” in velika odgovornost

Peta sezona oddaje “Največje inženirske napake” prinaša pričanja o gradbenih napakah, neuspešnih projektih in gradbenih katastrofah, katerih razsežnosti so enostavno osupljive. Že po ogledu ene same oddaje boste razumeli, kako velika odgovornost pravzaprav leži v rokah inženirjev ključnih infrastrukturnih projektov kot so mostovi, železnice, nebotičniki ali spektakularne arhitekturne atrakcije. Oglejte si oddajo “Največje inženirske napake” na Viasat Explore in še bolj boste cenili neverjetne stvari, ki jih ustvarjajo inženirji, arhitekti in gradbeniki po vsem svetu!

Serija Avstralski lovci na dragulje se z drugo sezono vrača na Polsat Viasat Explore. Vabljeni, da skupaj z nami nadaljujete zanimivo pustolovščino: iskanje neprecenljivih zakladov, razburljiva geološka odkritja, brušenje in enkratni primerki dragih kamnov. Čakajo vas blišč, nevarnosti, povezane s tem poslom in poučne lekcije iz trgovanja z dragimi kamni!

Avstralski dragi kamni so svetovno znani. Ne samo iskanje zlata, temveč tudi lov za dragimi in poldragimi kamni zaposlujejo misli mnogih prebivalcev “dežele tam spodaj”. Oddaja Avstralski lovci na dragulje dokazuje, da je z lovom na drage kamne povezanih nešteto edinstvenih človeških zgodb.

Dragi in poldragi kamni v Avstraliji

V drugi sezoni oddaje Avstralski lovci na dragulje spremljamo pet izjemnih ekip lovcev na dragulje, ki se soočajo z novimi izzivi, ekstremnimi pogoji, tveganji in številnimi nepredvidljivimi dogodki. Richardsonovi, Dushiesi in The Old Timersi so stari znanci trgovine z dragulji. Ray iz ekipe The Old Timersov je v obdobju med rudarskima sezonama veliko tvegal, da bi osvojil novo in skrivnostno ozemlje. Bosta s Paulom na njem odkrila prave zaklade? Ali pa bo to le še ena slepa ulica pri iskanju?

Pri The Kidsih, torej pri Brianni in Toddu, imajo prav tako opravka z novimi izzivi. Njun malček Joseph je zdaj star dve leti in ima po novem dve zelo živahni nogi. Tako morata starša ne le slediti vse bolj aktivnemu malčku, temveč se morata spopasti tudi z novimi poklicnimi izzivi. Par je sprejel tvegano odločitev in sklenil partnerstvo, vezano na sosednje zemljišče. Bosta na novem teritoriju našla mineralne primerke, vredne na tisoče dolarjev? Ta njun korak je lahko ali velik preboj ali pa zelo boleča past.
Novosti pa so tudi pri The Apprentices. Izkopavanja Anthonyja in Jodie so polna neverjetnih zgodb, ki vznemirjajo kot pravi lov na zaklad. Sploh ne preseneti, ko Jodie v nekem trenutku izjavi, da se ne želi ločiti od dragih in poldragih kamnov, ki jih je izkopala.

Zavidljiva zbirka dragih kamnov

Rudarji v seriji Avstralski lovci na dragulje so pravi navdušenci, ki imajo radi to, kar počno. Še zlasti ganljiv je konec epizode, ko se rudarske ekipe zberejo za isto mizo. Ti trenutki so redka priložnost, ko lahko vidimo, kako je videti zbirka dragih kamnov po nedavni žetvi. Je pa to tudi edinstvena priložnost za prepoznavanje dragih kamnov. Za razliko od drugih tovrstnih oddaj oddaja Avstralski lovci na dragulje išče skupne točke svojih protagonistov in ne poudarja rivalstva med ekipami.

Oglejte si oddajo Avstralski lovci na dragulje in se potopite v globine, polne neprecenljivih zakladov. Neverjetni dragulji v novi sezoni oddaje samo na Polsat Viasat Explore!